Zgodba o strastni ljubezni, ki povezuje Poljaka, Piotra in ukrajinskega Svetaca, v težkih časih vojne še dolgo ostaja v spominu. Težko je verjeti, da je čustveni "Čas hrepenenja" in drugi del "Časa nevihte" napisal ... človek! To je Adrian Grzegorzewski, ki ga morate absolutno spoznati - močan moški, ki ljubi nogomet, hkrati pa čustveno piše o težki zgodbi, ki je neposredno prizadela tudi njegovo družino, dokazujejo, da so fantje, kot smo mi ženske, zelo čustveni in sploh ne. jih ni sram.
19-letni Piotr in 21-letni Swieta - ljubimca, katerih občutki so bili obsojeni. Ko sta se srečala v vročem poletju 1939 in je na meje prišla brutalna vojna, njunega razmerja ni bilo mogoče sprejeti. Občutek je bil močnejši - kljub ločitvi je z njimi trajal vso vojno. V začetku leta 1944 so se spet srečali - o tem pripoveduje drugi del zgodbe "Czas vihar", ki se je ravno na trgu pojavil pri založbi Znak. Izkusnja pokola na Voliniji in drugih tragičnih vojnih dogodkov jih je spremenila za vedno. Ali lahko njihovi občutki preživijo ob grozoti okupacije?
Avtor "Časa hrepenenja" in novega "Časa nevihte" je Adrian Grzegorzewski, ki vsakodnevno dela kot poštar v Veliki Britaniji. Čeprav knjiga opisuje dejanske, tragične zgodovinske dogodke, gre predvsem za zgodbo o veliki, strastni ljubezni, ki je izpostavljena ne samo vojnim stiskam, ampak tudi možnostim izdaje ljubljene osebe, ki se skriva na številnih straneh. Z Adrianom se pogovarjamo o motivaciji za ustvarjanje takšne zgodbe in predvsem o tem, od kod pri moških ustvariti knjigo, katere občinstvo so predvsem ženske.
Agata Olejniczak: Pred tremi leti, ko se je na trgu pojavil "Čas hrepenenja", niste bili "brez imena" - za Adriana Grzegorzewskega, emigranta, ki živi v Veliki Britaniji, nihče ni slišal. Kljub temu se je vaša knjiga izkazala za uspešnico. Kako se je to zgodilo?
Adrian Grzegorzewski: Prestiž same založbe mi je gotovo pomagal - Znak je povezan z dobro literaturo in objavlja skoraj le najbolje prodajane naslove. Iskreno upam, da mi je zgodba, ki sem jo pravkar opisal, pomagala doseči uspeh. Verjamem, da bi morala vsaka knjiga vsebovati medosebno nit. Ni nujno vroč občutek med moškim in žensko, lahko pa je tudi starševska in prijateljska ljubezen.
Zakaj?
Ker je ljubezen najpomembnejša stvar!
Še vedno smo nekje v glavi, čeprav fantje o tem ne govorijo na glas ...
A počasi se začnejo. Moški so zelo ljubeči. Občutki in čustva so naša slabost, čeprav tega ne izkazujemo vsakodnevno.
Verjetno je bolj spodbuden razlog za uspeh knjige ...
Vem, kam greš (smeh) Ni skrivnost, da ženske kupujejo več knjig, zato sem domneval, da če imam roman namenjen poštenemu spolu, imam večje možnosti za uspeh. Samo.
Občutek Petra in Sveta eksplodira na ozadju druge svetovne vojne. Vem, da vas zgodovina očara in da vaši starši prihajajo iz Kresyja. Torej ste imeli nekaj zelo pomembnega povedati skozi "čas hrepenenja". Se ne bojite, da strast, ki se poraja med tema dvema mladima, zasenči tisto, kar ste v resnici želeli prenesti?
Ne, mislim, da ne. Težko je prezreti zgodovinske dogodke, ki sem jih opisal. Tudi sam Volhinjski zakol ...
Očitno ste jo opisali zelo lahkotno ...
Nisem bil namen predstaviti pravega pokola, ki se je zgodil na Volhyniji. Čeprav sem slišal, da so bralci kljub "lahki" različici pogosto obračali strani, saj jih niso mogli prebrati. Ne moremo pozabiti, kaj se je zgodilo takrat, dolgujemo spomin na tiste, ki so bili storjeni s temi nepredstavljivimi dejanji genocida in barbarstva.
Kako so se vaši sorodniki odzvali na dejstvo, da ste - poštar, oboževalec Legia Warszawa, "žilav", napisal tako čustveno knjigo?
Mnogi so bili presenečeni, da sem se soočil z nečim, kar je dodeljeno ženskam - pisanje o čustvih itd. Mnogi so bili navdušeni, čeprav so kolegi pogosto namignili, da jih zanimajo predvsem zgodovinska dejstva in ne ljubezen Petra in Sveta (smeh). kot je po enem od družabnih srečanj prijatelj rekel: "Škoda, morda bi tudi kaj napisal?" Če lahko ustvarim knjigo, verjetno lahko vsak (smeh). Britanija me je naučila, da se distanciram, zato me ne zanimajo take stvari.
Tudi ne kritika?
Ne zdaj, jemljem k srcu in delam na delavnici. Po "Času hrepenenja" je bil eden prvih pregledov nekaj takega: "Ljubezen Petra in Sveta je zelo sladka, toda tako začne fant pisati literaturo, kot je Danielle Steel." Sprva sem se počutil grozno, potem pa sem ugotovil, da je punca, ki je to napisala, zelo mlada, še ni dozorela v pravo ljubezen (nasmeh) Kakorkoli, potem so se pojavile druge kritike, zelo pozitivne, bil je super občutek vedeti Ustvaril sem nekaj, kar so ljudje posvojili. To je nekako izpolnilo moje ambicije. Ni skrivnost, da vsak dan delam kot poštar - nobeno delo ni sramota, a želel sem narediti nekaj večjega. Uspelo.
Prvotno bi morali napisati knjigo v slogu politične fikcije, torej "kaj pa če", da Varšavska vstaja ni izbruhnila. Če želite razmišljati o tem, kaj bi se zgodilo, če mi prosim povejte, kako bi isto zgodbo lahko opisala ženska?
To je zelo dobro vprašanje! Trenutno občudujem zgodovinske knjige gospe Elżbiete Cherezińske. Opisuje poljske dogodke, vendar to počne tako, da mislite, da berete nekaj kot je "Igra prestolov". Verjetno bi torej, če bi gospa Cherezińska isto besedo postavila z besedami, zgodovinske prizore predstavili na višji ravni (smeh). Pisateljica, ki ustvarja ženske romane, je morda bolj raziskovala temo Saint in Piotr. Mogoče bi bilo dejanje drugače - navsezadnje v moji različici te junake skozi vojno vodim ločeno.
Končno vam želim še več dobrih romanov in seveda uspeha v "Času viharja". Sama komaj čakam - navdušil me je "čas hrepenenja".
Hvala za lepe besede in seveda tudi palce.