Navadna punca, navaden fant, izredna ljubezen. Ona iz dobrega doma z ambicijami za prihodnost. Prihaja iz revne družine brez možnosti. Stojijo jim na poti in ne morejo več sodelovati. Se sliši kliše? Ne tokrat. Novi roman Agate Czykierde - Grabowska "Jak air" ima s tem nekaj opravka, kar pomeni, da odvržemo vse prejšnje zgodbe o težki ljubezni. To je prvi poljski novi roman za odrasle, ki bi zlahka konkuriral takim romanom z zahoda. Pogovarjamo se z avtorjem knjige "Like Air", ki med drugim razkriva, zakaj mladi ne bi smeli brati erotične literature.
Ima čednega fanta, študira na prestižni univerzi in preživlja večere v varšavskih klubih. Živi v umazani stanovanjski hiši v Pragi, skrbi za mlajše brate in sestre in nima sanj. Kolikokrat ste že slišali prepričanje, da se ta zgodba sliši preprosto banalno?
Agata Czykierda - Grabowska: Trenutno ... nisem še nikoli slišala take obtožbe. Nasprotno, slišim prva mnenja ženskih ljubiteljev žanra, ki se zameglijo (kratek opis knjige na naslovnici - ur.) Se zdijo zelo spodbudna.
Točno tako. "Kot zrak je dokaz, da je (...) mogoče ustvariti zgodbo, ki ne bo enaka drugim" - tako piše en bloger o "Like air". Kako ste to storili? Podobne zgodbe (dva ljubitelja od dveh popolnoma različnih svetov) je v grozdih ...
ACG: Za take besede jih plačam (smeh). Prebral sem veliko novih odraslih in res so knjige v tem žanru polne vzorcev, toda v nasprotju z nastopi, tema: on je "slab" in ona "bogata", ni močno izkoriščena. Raje bi rekel, da je prava bana nove odrasle teme predloga: on "bog seksa brez napak in napak", ona "sramežljiva miška, devica". Mislim, da se je v današnji literaturi, zlasti v ženski literaturi, zelo težko izogniti vzorcem ali motivom, ki so nekje že obstajali. Pomembno pa je, da v roman vnesemo nov element, ki bo zgodbi dodal svežino. Upam, da sem to storil, vendar bo končna razsodba seveda za bralce.
Kaj je v primeru "Jak Air" ta nov element?
ACG: Takih elementov je več. Ne morem razkriti najpomembnejšega, ker bo to prevelik spojler za zaplet. Na primer, v svoj roman sem predstavil otroške like, ki bodo dodali nekaj zmede v življenje obeh glavnih junakov.
Trudim se, da bi se občutki med liki v mojih zgodbah pojavili hitro in neutemeljeno, kar je tudi precej pogost ugovor, ko gre za zaplet v ženski literaturi. V svojih romanih mi je zelo mar za realizem situacije in likov, da bo celota verodostojna za bralca.
Mislim, da je paradoksalno najbolj intriganten element moje knjige dejstvo, da je ta specifični žanr umeščen v poljsko resničnost.
Zakaj ljudje tako radi berejo o ljubezni? Še posebej prepovedano na nek način?
ACG: Ljubezen je najbolj zanimiva tema literature, kina, gledališča in glasbe, saj je občutek, ki določa življenje vsakega od nas. Skoraj vsi so imeli ljubezensko zgodbo. Nekateri smo bili razočarani v ljubezni ali, nasprotno, srečni v ljubezni. Verjetno se vsi spominjajo svoje prve ljubezni in imajo občutek, ki ostane z njim za vedno. Nekateri smo izgubili ljubezen in to tudi pušča trajen pečat.
To je tema, s katero se lahko poistoveti vsakdo. Ljubezen v nas vzbuja najmočnejša in najbolj ekstremna čustva. Čustva so ključna pri tej sestavljanki. Ko beremo, želimo nekaj "občutiti" in nič ne daje več impulzov kot le romani o ljubezni.
To vprašanje je verjetno nepomembno, toda zelo sem radoveden za vaš odgovor. Kaj je navdihnilo to zgodbo?
ACG: Na taka vprašanja mi je zelo težko odgovoriti, saj v resnici ne vem, kdaj se je rodila ideja za to posebno zgodbo. Moj največji navdih vedno in povsod je glasba, vendar ne samo. Ob poslušanju prave skladbe si v glavi ustvarim zgodbo, za katero glasba postane ozadje. Ko gre za "Like Air", se mi je ideja pojavila v glavi med obiskom ene od praških stanovanjskih hiš, ki je postala ozadje romana. Celotna stvar je bila zapeta z glasbo, ki sem jo tudi pretihotapila v knjigi.
Vas bolj navdihuje poljska ali tuja glasba?
ACG: Seveda imam svoje najljubše izvajalce, kot so Kings of Leon, Birdy, James Bay, Tom Odell, Damien Rice, ampak resnično poslušam vse, ne glede na to, ali gre za poljskega ali tujega umetnika.
Ali obstajajo prototipi za Oliwio in Dominika?
ACG: Ne obstajajo. Oliwia in Dominik sta v celoti plod moje domišljije.
Kakšen je bil vaš cilj pri pisanju te knjige (ali je to sploh bilo?) Mislim, če bi knjiga postala nekakšna lekcija, prenesla nekaj pomembnega, kar bi lahko drugim pokazalo pot. Ali pa morda ravno obratno ...
ACG: Ko pišem, me ne vodi želja po reševanju sveta ali prenosu moralizirane celuloze. Moj edini cilj je, da bralec za nekaj trenutkov pozabi na svet in se preprosto izgubi v zgodovini. Ko pišem, se vedno postavim v vlogo bralca. Želim, da bi zgodba za prejemnika postala odskočna deska od resničnosti, vendar dovolj zanimiva, da si jo bo ob zapiranju zadnje strani nekaj časa zapomnil ali omenil. Kot bralec cenim knjige, ki v meni puščajo sled. Želim si, da bi moje zgodbe na ljudi imele podoben učinek. Se bo to zgodilo? Bom izvedela čez nekaj časa.
V vaši prejšnji knjigi Ko me pogledate je bila tudi o težki ljubezni. Boste ostali pri tej temi ali boste morda napisali povsem drugačne romane?
ACG: V glavi imam milijon idej in to nikakor niso zgolj ljubezenski romani. Imam idejo za detektivsko zgodbo, začel sem pisati grozljivi roman ... (smeh)
Oh, gospe bralci se vsekakor veselimo!
ACG: Moji bralci verjetno ne bodo posegli po grozljivem romanu ...
Zakaj? Ali ni tako, da če boste med pisanjem pripravljeni posegati po drugih temah, bodo morda želeli prebrati kaj drugega, še toliko bolj, da vam bo šlo izpod peresa.
ACG: Imam svoje zveste bralce, vendar mislim, da jih še nisem dovolj sporočil, da so mi toliko zaupali. In dobro. Nočem slepih bralcev, ki bi radi brali karkoli napišem. Želim, da cenijo, kar počnem, skozi kakovost tega, kar počnem. Če ta kakovost pade, bi jih rad slišal.
Mislim, da bom morda nekega dne, ko mi bo uspelo objaviti nekaj knjig in mislijo, da bodo te knjige uspešne, morda želeli poseči po nečem, kar ne bo nujno romantika. Vendar tudi razumem, da če nekdo ne mara kriminalne fikcije ali fantazije, bo branje takšnih romanov preprosto utrujeno ali dolgčas. Tudi tega ne želim.
"Jak Air" se imenuje prvi poljski roman, nova odrasla oseba. Ta koncept je pri nas malo znan, kaj bi opisali na najbolj natančen način?
ACG: Nova odrasla oseba ima elemente več žanrov, v resnici pa gre za romanco, katere glavni junaki so mladi, ki se najpogosteje borijo z demoni preteklosti. Njihova čustva so pogosto zaznamovana s trpljenjem, njihova pot do skupnega življenja pa je prepredena s težavami. Vendar bi rad poudaril, da ne pišem novih odraslih ... Pišem zgodbe o mladih, in ker je ta trend pridobil svoj žanr, je to že druga stvar. Ko sem pisal svojo prvo knjigo, sploh nisem vedel, da obstaja. Ne bi me hotel dojemati kot avtorja, ki je rekel, da se nova odrasla oseba prodaja in začel pisati pod svojim diktatom. Preprosto se najbolje znajdem v romanih, katerih glavni junaki so ljudje, ki vstopajo v odraslost.
Točno, do nedavnega na Poljskem nihče ni vedel, kaj je nova odrasla oseba. Zakaj po vašem mnenju novi odrasli po vsem svetu ustvarjajo tako velike občutke in zakaj se ta koncept pri nas razvija šele zdaj?
ACG: Velika priljubljenost novih odraslih na Poljskem, pa tudi po vsem svetu, je rezultat zelo preproste zadeve. Do zdaj ni bilo nobenih romanov, ki bi se ukvarjali s temo izkušenj mladih. Večina avtorjev se osredotoča na zgodbe zrelih ljudi, ki na primer začnejo novo poglavje v svojem življenju.
Najstnika ali dvajsetletnika ne bo zanimal roman o ženski srednjih let, ki jo je moški opustil in pustil sam s svojimi otroki. Obstaja veliko romanov s to temo.
Mlado dekle - predstavnica nove skupine bralcev - se bo poistovetilo z ljubezensko zgodbo, ki zadeva junake njenega starostnega obdobja. Takšen bralec želi biti del zgodbe, s katero se lahko počuti in poistoveti.
Ime "nova odrasla oseba" se uporablja za usmerjanje prejemnika do tega položaja
Vtis imam, da po zaslugi novih odraslih več ljudi bere knjige, zlasti mlade, ki jih literatura še vedno malo zanima. Menite, da je to dobra smer?
ACG: Naj dodam še več - zahvaljujoč novim odraslim je veliko mladih žensk začelo svojo pustolovščino z branjem. Gre za bralno starostno obdobje, ki so ga avtorji zelo zanemarili, zato imamo zdaj roman o romanih o "mladih odraslih". Mladi prejemniki končno imajo kaj prebrati! Jaz in moji prijatelji v najstniških letih smo bili zajeti v "Anne z Zelenega griča", ker je Lucy Maud Montgomery napisala to knjigo za nas mlada dekleta.
Mislim, da je prav, da spodbudimo ljudi k branju. Nova odrasla oseba je žanr, ki poleg včasih shematičnih ali celo banalnih zgodb pretihotapi tudi modrost. Moja dva idola tega žanra - Mia Sheridan in Colleen Hoover - sta v svojih romanih mojstri, da v ospredje postavijo modro moralko. Njihove knjige so preprosto lepe in modre. Ne podpiram pa zelo mladih ljudi, ki berejo romane, polne erotike ali spodbujajo nezdrave moške in ženske odnose. To izkrivlja njihov pogled na odnose in intimnost. Prav tako jim odvzame določeno nedolžnost in v primerjavi s svojimi bodočimi partnerji gradi previsoka pričakovanja.
Na koncu bi vam rad zaželel ... mednarodnega uspeha, saj mislim, da bi "Jak Air" imel dobro priložnost, da bi se prebil nad drugimi, celo zahodnimi, novimi romani za odrasle. Ali računate na to v prihodnosti?
Hvala za želje, toda jaz sem realist in o takšnih stvareh sploh ne razmišljam. Moje edine sanje so, da mi ne bi zmanjkalo idej za nove zgodbe in da bi jih kdo rad objavil, predvsem pa jih prebral.
Agata Czykierda-Grabowska - vzgojiteljica socialne rehabilitacije, ki v poklicu ni delala niti en dan. Ljubitelj dolgih potovanj, ki se prestraši letenja z letalom. Cinik z romantično dušo je očaral zombije. Pisanje je postalo zanjo naraven proces, ki se je razvil iz njene velike ljubezni do knjig. V svojih romanih in kratkih zgodbah se osredotoča na preprostost in realizem. Njeni bralci jo primerjajo s Colleenom Hooverjem.
sponzorirano gradivo